Kot mama deklice, ki je imela težave z branjem in pisanjem, sem iskala načine, kako ji ne samo olajšati izzive, ki jih ima, ampak tudi, kako ji približati ljubezen do pisane besede.

Sama sem bila od nekdaj knjižni molj, povrhu vsega še pisateljica, a sem obenem razumela, da si vsi nismo enaki in so poti do črk lahko zelo različne.
Zato sem jih iskala … in iskala … in iskala … in našla!
Ne samo poti, ampak tudi metode dela, način, kako moji hčerki približati svet črk na način, da ga ne bo več sprejemala z odporom.

Danes se pogosto, sama od sebe, v posteljo odpravi s knjigo v roki in besedami, ki sem jih tudi sama pogosto izgovorila, ko sem bila njenih let: »Mami, samo še malo bi brala.«
Srce mi zaigra ob tem, sploh, ko pomislim, kaj vse sva preizkusili, da sva prišli do tega.

Zato je nastala knjiga Jaka in skrivnost nagajivih črk.

V prvi vrsti, da otrokom in staršem pokaže, kaj se pravzaprav dogaja, da otroci razumejo sebe in tudi starši razumejo otrokove izzive.
Ta knjiga je nastala za otroke, ki se trudijo, pa kljub temu pogosto slišijo: »Samo bolj se potrudi.«

Nastala je za otroka, ki predolgo gleda v eno besedo. Za otroka, ki se boji brati na glas. Za otroka, ki začne verjeti, da je manj sposoben, čeprav svet okoli sebe razume na svoj način.
In nastala je za odrasle, ki mu želijo povedati: »Vidim te. Verjamem ti. Skupaj bova našla pot.«

Jaka ni popoln junak. Je radoveden in igriv fant, ki mu črke nagajajo. Njegova zgodba pa nas spomni, da učenje ne bi smelo biti bitka, ampak odnos, varnost in niz majhnih korakov.

Topel pozdrav,
Mateja